Perceptions of Majority–Minority Relations, Integration and Social Inclusion:Croatia and Slovenia in Comparative Perspective /

Številne evropske države se soočajo z izzivi pri integraciji in zagotavljanju socialne vključenosti pripadnikov različnih manjšinskih skupin, ki se od večinskega prebivalstva med drugim razlikujejo tudi po etnični pripadnosti. Čeprav imajo nekatere od njih ustrezno oblikovano zakonodajo za varstvo pravic manjšin, ki opredeljuje politične, socialne, kulturne in ekonomske vidike integracije etničnih oz. narodnih manjšin, je uresničevanje pluralne družbe v nekaterih primerih pogosto še vedno omejeno. Uspešnost politik upravljanja raznolikosti in z njimi povezanih institucionalnih ureditev se pogosto uporablja kot kazalnik kakovosti demokracije in demokratične legitimnosti posamezne družbe. Članek analizira odnose med večino in manjšino ter integracijo in socialno vključenost različnih manjšinskih skupin na Hrvaškem in v Sloveniji. Analiza temelji na rezultatih raziskave, izvedene v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta LEGITIMULT, ki je proučeval legitimnost kriznega upravljanja na več ravneh odločanja. Da bi rezultate raziskave o tem, kako so pripadniki etničnih oz. narodnih manjšin dojemali legitimnost, sorazmernost in demokratičnost upravljanja med pandemijo covida-19, umestili v širši družbeni kontekst, se uvodna vprašanja v intervjujih nanašajo na dojemanje odnosov med večino in manjšino ter na integracijo in socialno vključenost pripadnikov manjšin v štirih evropskih državah. Članek se osredotoča na primerjavo raziskovalnih ugotovitev iz Hrvaške in Slovenije, držav s podobnim zgodovinskim ozadjem in načinom oblikovanja modelov varstva pravic manjšin, ki pa obenem odražata različne pristope, lokalne posebnosti in zgodovinske okoliščine, ki so vplivale na oblikovanje zakonsko priznanih manjšinskih skupnosti.