Uvod: Pari nosečnost odlagajo na vse poznejši čas, kar deloma tudi prispeva k višji stopnji neplodnosti. Zdravstveni strokovnjaki morajo zato proaktivno delovati in svetovati o dejavnikih tveganja, ki vplivajo na reprodukcijo. Za to potrebujejo veščine svetovanja in na dokazih temelječe informacije. Namen raziskave je bil oceniti znanje zdravstvenih strokovnjakov pred in po izobraževalni intervenciji na temo ohranjanja reproduktivne sposobnosti.Metode: Izvedena je bila presečna raziskava, v kateri smo uporabili enak vprašalnik za oceno stanja pred in po izobraževalni intervenciji. Raziskovalni instrument je bil razvit na podlagi pregleda literature o dejavnikih tveganja za plodnost. Izobraževalna intervencija je potekala v obliki konference. Udeležencem (babice, medicinske sestre, študenti zdravstvenih ved) je bila zagotovljena zaupnost. Sodelovanje je bilo prostovoljno. V analizi smo izračunali osnovno deskriptivno statistiko, razlike v znanju pred in po izobraževalni intervenciji pa so bile ugotovljene z Wilcoxonovim testom.Rezultati: Na splošno se je znanje udeležencev izobraževalne intervencije o dejavnikih tveganja za plodnost po izvedenem dogodku izboljšalo. V kategoriji »Starost« in »Nevarnosti okolja« so bile razlike statistično značilne. V kategoriji »Obstoječa zdravstvena stanja« in »Dejavniki življenjskega stila« pa so udeleženci že pred samo izobraževalno intervencijo razpolagali z obsežnim znanjem.Diskusija in zaključek: Zdravstveni strokovnjaki lahko izboljšajo svoje znanje o predkoncepcijskem zdravju z izobraževalno intervencijo. Potrebno bi bilo raziskati, kako dolgo učinki trajajo in ali nadgrajeno znanje pomeni tudi uvajanje sprememb v klinični praksi.
Petročnik et al. (Mon,) studied this question.