Na vzorcu 90-ih tekem 1.HRL (Hrvaške rokometne lige) za moške so ugotavljali učinkovitost izvedbe 19 elementov kolektivne taktike, s katerimi opisujejo: trajanje, kontinuiteta, sistemi, organizacija in prostorska usmerjenost napada v tekmovalnih pogojih. Uporabili smo analizo variance in diskriminativno analizo z ustreznimi parametri. Rezultati raziskave kažejo na nezadostno zastopanost sicer najučinkovitejših napadov na neorganizirano obrambo ter običajno izvedbo kratkih pozicijskih napadov na postavljeno obrambo, ki so hkrati tudi učinkovitejši od prekinjenih dolgih napadov. V raziskavi niso bile ugotovljene značilne razlike v učinkovitosti med sistemom z enim, v primerjavi s sistemom z dvema krožnima napadalcema, medtem ko je sistem brez krožnega napadalca najmanj učinkovit. Napadi, zasnovani na skupnem sodelovanju manjšega števila igralcev in na kolektivni kombinirani aktivnosti, so pogostejši, vendar tudi manj učinkoviti od napadov, ki temeljijo na individualnih akcijah. Globinsko usmerjen napad, ki teži k zaključku z linijskih pozicij, je znatno učinkovitejši od napada, usmerjenega v širino. Rezultati raziskave lahko pospešijo taktično delovanje ekipe in vadbeno prakso tako, da se v taktični pripravi posveti večjo pozornost najučinkovitejšim taktičnim elementom.
No takes yet. Share an insight, caveat, or question.
Rogulj et al. (2011) studied this question.